Zbiranje pločevink za čistejše okolje!
Ali pomislite kdaj na to, kam odložiti aluminijasto pločevinko, ko jo izpraznite?
Aluminijasta pločevinka ne sodi v koš za smeti!
Potrebno jo je oddati v zabojnik za kovino, kar omogoča recikliranje pločevink in njihovo ponovno uporabo. Lahko pa naredite celo več – z ločenim zbiranjem in oddajanjem odpadnih pločevink pomagajte nekaterim organizacijam in ustanovam.
Kako? Sodelujte v ekološko-humanitarnem projektu »Podari pločevinko«! Prebrskajte po spletni strani in oddajte odpadne pločevinke na posebna zbirna mesta.
Kaj je aluminij ?
Aluminij je tretji najbolj pogosti element v Zemeljski skorji, pojavlja se v različnih kemijskih oblikah v kamninah in v zemlji, v vegetaciji, vodi in v zraku. Danes je ena najbolj pomembnih in vsestransko uporabnih kovin. Aluminij odlikuje vrsta lastnosti, ki omogočajo njegovo uporabo na številne načine.
Glavne lastnosti aluminija ?
• je lahek, ampak izjemno močen,
• ne rjavi ali se razkraja, • se lahko oblikuje,
• lahko ga barvamo, graviramo ali na njega tudi tiskamo,
• je dober prevodnik toplote in elektrike,
• lahko ga recikliramo vedno znova in zaradi tega ne izgubimo njegove kvalitete.
Kje najdemo aluminij ?
Aluminij v našem vsakdanjem življenju najdemo v:
• gradnji: stolpnice, tople grede, okenski okvirji, pohištvo, električna napeljava in razsvetljava;
• prevoznih sredstvih: vlaki, letala, avtomobili, kolesa skuterji, invalidski vozički;
• zdravstvu: sestavine v medicini in pripomočkih za osebno higieno,
• pri zaščiti: zaščitna embalaža, oblačila, odporna proti ognju;
• embalaži: embalaža za hrano in pijačo, pokrovčki na stekleničkah, hladilne torbe, termo foliji, itd.
Kako prepoznamo aluminijasto pločevinko?
Pločevinke iz aluminija ponavadi nosijo oznako AL ali ALU. Lahko pa jih testiramo s pomočjo magneta. Če je pločevinka aluminijasta, potem magnet ne prime, če je železna nosi oznako Fe in magnet prime.
Predelava in recikliranje aluminija
Recikliranje je pomemben del načina življenja, ki je skladen z načeli trajnostnega razvoja. Recikliranje namreč pomeni, da se že uporabljeni izdelki in materiali ponovno predelajo v uporabne surovine, iz katerih se lahko izdelajo novi izdelki. Na tak način prihranimo energijo in denar ter ohranjamo okolje in naravne vire za prihodnje generacije. Ali veste, da se čisti aluminij ne pojavlja v Zemeljski skorji? Potrebno ga je namreč izločiti iz rude – boksit – s pomočjo energetsko zelo intenzivnega procesa. Tudi z vidika prihranka energije je recikliranje aluminijastih pločevink pijač in napitkov zelo pomembno, saj se v procesu recikliranja pločevink porabi le 5 % energije v primerjavi s tisto, ki je potrebna za pridobivanje aluminija iz boksita. Zato le zbirajte ločeno aluminijaste pločevinke! Recikliranje aluminija prav tako pripomore k zmanjševanju količine odpadkov in s tem k manjšim pritiskom na sisteme za ravnanje z odpadki, še posebej na odlagališča odpadkov. Vse, kar je izdelano iz aluminija, se lahko neprestano reciklira, poleg aluminijastih pločevink so to: alu folija, krožniki, pekači, okenski okviri, vrtno pohištvo in strojne komponente. Vse naštete odpadne produkte je mogoče stopiti in iz njih ponovno izdelati enake produkte. Odpadne aluminijaste pločevinke je torej mogoče reciklirati za ponovno izdelavo aluminijastih pločevink. Recikliranje in predelava aluminijastih pločevink zmanjšuje količino komunalnih odpadkov. Prihrani energijo, ohrani naravne vire, zmanjšuje uporabo mestnih zemljišč in prinaša dodaten prihodek zbiralcem, podjetjem, ki reciklirajo, dobrodelnim organizacijam in lokalni občinski upravi.
Recikliranje po svetu
Nekatere evropske države so postavile minimum za obseg recikliranja aluminijastih pločevink v skladu z Evropsko direktivo o embaliranju in odpadkih. Države, ki dosegajo najvišjo stopnjo recikliranja v Evropi, so: Norveška (93%), Švica in Finska (88%). Evropsko povprečje je sicer 52 % in predstavlja 1 3% povečanje v primerjavi z letom 2004. Stopnja recikliranja aluminijastih pločevink je v nekaterih državah zelo visoka - v Braziliji in na Japonskem dosegajo celo 90-odstotno stopnjo recikliranja pločevink. Večina držav ima narodno združenje za recikliranje pločevink, ki ponuja nasvete, podporo in zbiralce povezuje s trgovskimi organizacijami. Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo aluminija, so investirala veliko sredstev v postavitev objektov za sekundarno obdelavo oziroma recikliranje aluminija. V primeru odpadnih pločevink se v procesu recikliranja uporablja plin, ki nastaja pri taljenju ostalih nanosov na pločevinki (tiskarska barva) in tako proizvaja toploto za izvajanje procesa.
raba pločevink
Danes je letno v obtoku 100 milijard aluminijastih pločevink. V Veliki Britaniji letno kroži 12 milijard pločevink. Če bi polagali pločevinke eno na drugo, bi po njih premagali razdaljo do Lune in nazaj. V ZDA družina porabi povprečno 900 pločevink letno. V Sloveniji se letno zbere približno 200 ton odpadnih pločevink, kar je po ocenah manj kot 5% vseh pločevink od pijač.
Zanimivo
• Aluminijasta pločevinka je 100-odstotno obnovljiva.
• Za izdelavo dveh pločevink je potrebno toliko energije, kot jo revnejši prebivalec Zemlje potroši v enem dnevu.
• Energija, ki jo prihranimo z recikliranjem ene pločevinke, napaja prenosni računalnik 11 ur.
• Recikliranje 1 kg aluminijastih pločevink lahko prihrani 8 kg boksita, 4 kg kemičnih sestavin in 14 kW ur električne energije.
• Današnja aluminijasta pločevinka potrebuje 40 % manj kovine kot pred 25 leti. To pomeni manj energije in manj surovega materiala za eno pločevinko.
• Pločevinke, izdelane iz aluminija, so 6-krat do 20-krat več vredne kot katerikoli drugi uporabljeni embalažni materiali.
• Industrija aluminija sodeluje tudi z avtomobilsko industrijo, ki jim omogoča, da na ustrezen način uporabijo aluminijaste dele, ki jih je mogoče sortirati in ponovno uporabiti za izdelavo enakih avto delov. Sicer pa se po večini shem le redko uporabi odpadni material za enake produkte. Običajno sledi izdelava aplikacij, ki potrebujejo manj kovinskih lastnosti.
• Leta 1865 je izšel roman Julesa Verna – Potovanje na Luno. Glavni junak Barbicane je napovedal, da bo na Luno izstrelil kroglo, ki pa ne bo iz litega železa, temveč iz aluminija. Omenjeni roman je Jules Verne napisal 20 let prej, preden je Hall izumil svoj postopek za pridobivanje aluminija (vir: www.talum.si).
• Apollo 11, prva vesoljska ladja s človeško posadko, ki je pristala na Luni 20. julija 1969, je bila skoraj v celoti narejena iz aluminija. Cena Apolla 11 pa je bila veliko višja, kot je Jules Verne ovrednotil izstreljeno kroglo v svojem romanu, čeprav je bila cena aluminija leta 1969 približno 5000 krat nižja kot leta 1865 (vir: www.talum.si).
Vir: www.podari-plocevinko.si
Podari pločevinko