Dejstva o ...

• Pri ravnanju z odpadki se vedno držimo načela »Zmanjšaj – Ponovno uporabi – Recikliraj« po enakem vrstnem redu. Nastajanje odpadkov preprečujemo, če pa že odpadek nastaja, ga vsaj reciklirajmo.
• Veliko stvari, ki jih ne rabimo več, lahko komu podarimo. Tudi na ta način ohranjamo dragocene naravne vire.
• Odpadke pred odlaganjem čimbolj stisnemo in s tem čimbolj izkoristimo prostornino.
• Poplavi nenaročenih tiskovin se lahko izognemo tako, da na svoj poštni nabiralnik prilepimo nalepko, ki jo kupimo na pošti.
• V zabojnike za ločene komunalne odpadke sodijo le tisti materiali, katerim je namenjen. Tako, na primer, stekleno embalažo izpraznimo in ji odstranimo pokrovček, preden jo oddamo v zabojnik.
• Stari akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva so nevarni odpadki. Oddamo jih lahko direktno zbiralcem (baterije – trgovinam z baterijami, odpadna olja – bencinskim servisom) ali pa z njimi počakamo na organiziran odvoz, ki je organiziran enkrat letno.
• Vsakokrat ko gremo v trgovino, imejmo s seboj platneno vrečko za večkratno uporabo. Poleg tega pa še vrečke za tehtanje zelenjave in sadja, ki jih lahko uporabimo večkrat. Kupci imamo vso možnost in pravico zavračati nakupovalne vrečke, plastično embalažo in vse, kar je iz obstojne plastike.
• Pri kupovanju, bodimo pozorni na količino embalaže in jo poskušajmo zmanjšati s tem, da jo zavrnemo.
• Če imamo možnost, kompostirajmo lastne organske odpadke – tiste iz kuhinje in zelene odpadke iz vrta. Tako lahko prispevamo k zmanjšanju deleža bio odpadkov na odlagališčih (v Sloveniji – 39%), s tem zmanjšamo vrsto problemov od nastajanja toplogrednih plinov, do nastajanja organskih kislin, v zemlji na svojem vrtu pa ohranjamo koristne snovi.
• Odpadke ki jih recikliramo oddajamo v zbirnih centrih komunale. V Novem mestu je Zbirno reciklažni center na Podbevškovi ulici pri Komunali Novo mesto.

• Uporabljajmo čim manj kemičnih čistil in namesto tega malo tople vode, več časa in več mehanskega dela.
• Če kemikalije (praški, čistila, šamponi…) že uporabljamo, potem storimo to v čim manjših količinah in čim manj koncentrirano.
• Uporabljajmo čim manj pralnega praška (količine opisane v navodilih so ponavadi prevelike).
• V stranišču in kopalnici ne uporabljajmo agresivnih čistil in sredstev za dezinfekcijo, pač pa raje naravna sredstva, kot so kis, limona ali sol. Ne uporabljajmo sredstev za odišavljenje WC školjke.
• Preverimo vsebino pralnih praškov in uporabljajmo tiste, ki so okolju prijaznejši kot ostali. Prašek naj bo obvezno brez fosfatov.
• Ne uporabljajmo mehčalcev, saj večina pralnih praškov že vsebuje mehčalce.
• Za čiščenje okenskih stekel raje uporabimo toplo vodo in star časopisni papir.
• Ne uporabljajmo različnih razpršilcev, saj njihovi potisni plini uničujejo ozon.
• Preostanke barv podarimo sosedom, šolam, društvom, gradbenim / pleskarskim podjetjem itd. Če jih moramo zavreči, jih uvrstimo med nevarne odpadke.

• Namesto navadnih žarnic uporabljajmo energetsko varčne žarnice. Te na dolgi rok pomenijo prihranek ker trajajo dlje in porabijo manj električne energije.
• Naprave, ki jih trenutno ne potrebujemo, vedno popolnoma izključimo. Televizor, mikrovalovna pečica in še kakšen gospodinjski aparat v stanju pripravljenosti porabijo skoraj toliko elektrike, kot če bi bili vklopljeni.
• Hitro, toda temeljito zračenje nekajkrat dnevno je bolj učinkovito kot rahlo odprto okno cel dan. 
• Regulirajmo temperaturo v stanovanju. Pravilna temperatura v sobah za delo in življenje je med 20 - 21° C. Priporočene temperature so: hodnik 15°, kopalnica 23°, kuhinja 18°, dnevna ali delovna soba 21°, spalnica 18°. Vsaka stopinja manj zmanjša stroške ogrevanja za okoli 6 %. Ponoči je lahko temperatura še za kakšne 2-3° nižja. Vsekakor kadar gremo z doma, ugasnimo gretje. 
• Grelnik vode nastavimo na največ 60 ° C (dovolj je že 54 ° C) in ga redno vzdržujemo. Grelnik naj bo primerno izoliran. 
• Temperatura v hladilniku in zamrzovalniku naj ne bo nižja kot potrebno. Običajna temperatura v hladilniku med 3 in 5 ° C, v zamrzovalniku pa med -32 in -15 ° C. 5 ° C nižja temperatura od potrebne porabi 25% več energije. Hladilnik in zamrzovalnik redno čistimo. 
• Pralni stroj uporabljajmo le, ko je poln. Temperatura vode naj bo čim nižja. 
• Namesto v sušilnem stroju, sušimo obleke na prostem. Če sušilni stroj že uporabljamo, storimo to le, ko je poln. Pri tem pazimo, da so filtri vedno očiščeni.
• Ne likajmo brisač, posteljnine in ostalih stvari, ki jih lahko uporabimo ne da bi bile zlikane. Poleg energije prihranimo s tem tudi čas. 
• Pri kuhanju lonec vedno pokrijemo in tako preprečimo izgubo toplote. 
• Energijsko intenzivne dejavnosti (npr. sesanje, pranje ipd.) izvajajmo v 'cenejši tarifi'. Tako ne le plačamo manj, temveč tudi zmanjšujemo možnost gradnje velikih termo- ali jedrskih elektrarn (načrtovalci namreč planirajo gradnjo elektrarn glede na porabo v 'dražji tarifi'). 
• Če imamo možnost, izberimo podjetje, ki dostavlja elektriko iz obnovljivih virov, kot npr. vodne ali sončne energije. Potenciali obnovljivih virov lahko stabilizirajo in celo zmanjšajo globalne emisije toplogrednih plinov brez dodatnih stroškov. Taki energetski sistemi so regionalno in lokalno dostopni, kar pomeni tudi bolj varno obliko energije in zmanjšano odvisnost regije/države. 
• Obstajajo tehnologije za gradnjo zgradb, ki ne potrebujejo energije za ogrevanje. Dobra izolacija, velika okna proti jugu in lovljenje toplote, ki jo oddajajo gospodinjske naprave, v kombinaciji s pametno cirkulacijo zraka, dajo enako ugodje (tj. topel in udoben dom) kot tradicionalna hiša, vendar ne proizvajajo nič emisij za ogrevanje. Poleg tega je tudi cenovno ugodno, kajti ni potrebno plačevati ogrevalnih naprav in računov za ogrevanje. Izolacija podstrešja lahko zmanjša porabo energije, prav tako izolacija zunanjih sten. Dodatna ukrepa sta lahko izolacija sten za radiatorji in toplovodnih cevi, kjer prav tako lahko uhaja veliko toplote.

• Zaprimo vodo medtem ko si umivamo zobe. 
• Pomivalni in pralni stroj vključimo le takrat, ko je poln ali pa uporabimo program za polovično količino. 
• Vodo, ki smo uporabili za pomivanje posode ali pranje zelenjave, lahko porabimo za zalivanje vrta ali sobnih rastlin. 
• Raje kot kopel, si privoščimo tuširanje. 
• Pri pomivanju posode uporabimo vodo, ki je v koritu, tekočo vodo pa le za izpiranje. 
• Avto operemo čim manjkrat. Namesto s pitno vodo ga operimo v avtopralnicah, ki imajo sistem zajemanja odpadne vode in uporabljajo okolju prijaznejša sredstva kot drugod. 
• Minimizirajmo porabo vode za čiščenje WC školjke tako, da ali izberemo kotliček z minimalnim splakom oz. takšen z dvojnim sistemom splakovanja, ali pa v obstoječi količek postavimo steklenico z vodo ali opeko ali kaj drugega, kar bo kotličku zmanjšalo prostornino. 
• Na pipe in tuš namestimo zračnik za nizek pretok zraka, ki omogočajo za približno polovico manjšo porabo vode, kupujemo varčne pipe.

• Kupujmo hrano, ki je pridelana lokalno. S tem znižujemo stroške za nepotrebno skladiščenje, prevoz in distribucijo, in tako prihranimo pri energiji, gorivu in režijskih stroških ter prispevamo k zmanjševanju toplogrednih emisij. 
• Sezonskega sadja in zelenjave ne kupujmo izven sezone. 
• Kupujmo domače vrste; tako pomagamo, da jih ne bodo izpodrinile nove, standardizirane vrste z velikih posestev. 
• Kupujmo osnovna živila in jih doma sproti pripravljamo, pri pripravi pa uporabljajmo sveže ali posušene začimbe namesto začimbnih mešanic in jušnih kock. 
• Izbirajmo čimmanj rafinirana živila, izogibajmo se aditivom, barvilom in konzervansom. Kupujmo sadne sokove namesto pijač, presno meso namesto klobas, sire namesto topljenih sirov itd. 
• Ne kupujmo zmrznjene hrane. Pakiranje in priprava zmrznjene hrane je energetsko zelo potratno, zato izbirajmo svežo hrano. 
• Kupujmo gospodinjske aparate, ki sodijo v energijski razred A. Danes stanejo res malce več, toda ponavadi se še prej kot v petih letih izkažejo za cenejše kot ostali izdelki, saj porabijo bistveno manj elektrike.
•  Po nakupih se ne podajamo z avtomobilom. Raje uporabljajmo sredstva javnega prevoza, ali še boljše - odpravimo se v trgovine, ki so nam najbližje. 
• Izbirajmo ekološke izdelke. Biološke kmetije imajo 7 osnovnih prednosti: lokalnost, izboljševanje zemlje, kvaliteto pridelka, majhna poraba energije, zadovoljstvo zaposlenih, ne onesnažujejo in ohranjajo biološko raznovrstnost. 
• Bojkotirajmo vse izdelke, ki škodujejo katerikoli komponenti okolja (krzneni plašči, razpršila ipd.).
  Kako pametno nakupujem... 
• Preden grem v trgovino, pripravim seznam. Ta mi ne le pomaga, da se spomnim tistega, kar potrebujem, temveč mi tudi prepreči, da kupim stvari, ki jih ne potrebujem, pa so pritegnile moje oko. 
• V trgovino vedno vzamem vrečko iz blaga ali košaro. Te so okolju prijazne in trajajo dlje. 
• Preučim način, na katerega so proizvodi pakirani in se odločim za tistega, ki bo po uporabi povzročil najmanj odpadkov. 
• Odločim se za proizvode, ki so prijazni okolju, ne pa za tiste, ki so najbolj oglaševalni ali popularni. 
• Kupujem lokalno proizvedene izdelke, ki niso povzročili na tone emisij toplogrednih plinov še preden so jih položili na police trgovine. 
• Kupujem čim manj zmrznjenih živil, ki zahtevajo energijo za zmrzovanje in odtajanje, poleg tega pa so polna konzervansov in aditivov, ki so zdravju škodljivi.
• Ne podpiram »kupovanja za užitek«. Za ta namen si vzamem čas za posebne aktivnosti, na primer, grem v kino, bazen ali na sprehod v naravo.

• Zmanjšujmo število nepotrebnih (kratkih) voženj, ki jih lahko opravimo peš, s kolesom ali avtobusom. Pri tem upoštevajmo vse prednosti določenega načina mobilnosti, kot so na primer rekreacija in brezplačna parkirnina. 
• Poskusimo združevati opravke na enem mestu, s čimer poleg goriva prihranimo tudi čas. 
• Če že moramo voziti, se izogibamo agresivnemu pospeševanju, speljevanju in zaviranju in hitri vožnji. Uporabljajmo pravilno prestavo. Ne prevažajmo nepotrebne prtljage in odstranimo nosilce koles in smuči na strehi, kadar jih ne potrebujemo, saj povečajo upornost in porabo goriva. 
• Avto redno vzdržujmo in servisirajmo. Preverjajmo, ali so gume primerno napihnjene. 
• Namesto z letalom ali avtomobilom raje potujmo z vlakom. 
• Dogovorimo se s sosedi, znanci in sodelavci, ki imajo isto pot, da se peljemo skupaj in tako prispevamo k boljši izkoriščenosti avtomobilov. 
• Ko kupujemo nov avto, preverimo njegove lastnosti in upoštevajmo vse dejanske okoljske ter materialne stroške. Pretehtajmo smiselnost dodatne opreme, kot je klimatska naprava, servomehanizmi, avtomatski menjalnik, elektronsko uravnavanje oken, sedežev in ogledal. Ti porabijo za delovanje več energije, prispevajo k manjši aerodinamičnosti in večji teži avtomobila, in s tem k večji porabi goriva. 
• Če je mogoče, kupujmo lokalne izdelke. Bodimo pozorni na to, od kod so prišle surovine, kje je bil izdelek proizveden in kje pakiran. Tudi trgovcem dajmo vedeti, da imamo rajši izdelke, ki prepotujejo najkrajšo možno pot.

• Vrt in trato zalivajmo z deževnico, ki jo prestrežemo v veliko posodo. Zalivajmo samo zgodaj zjutraj ali proti večeru, ko je izhlapevanje manjše in učinek zalivanja večji, in nikoli ne v vetru, ki odnaša vlago. 
• Na svojem vrtu kompostirajmo vse svoje organske odpadke iz gospodinjstva in vrta. S tem zmanjšamo količino odpadkov, kompost pa bo zemljo obogatil bolje od vseh umetnih gnojil. 
• Ne uporabljajmo pesticidov in podobnih kemičnih sredstev. Poizkusimo se v t.i. ekološkem oz. organskem obdelovanju zemlje in pridelovanju izdelkov. 
• Možnosti za razvoj škodljivcev lahko zmanjšamo, če sadimo ob pravem času, na pravem kraju, ob pravih vremenskih pogojih in ne preveč gosto, če sadimo v kvalitetno zemljo, če kolobarimo,… 
• Namesto umetnih, uporabimo rajši številna naravna gnojila (npr. kompost, deževniki) in naravne pesticide (npr. škropilo pripravljeno iz gabeza, kopriv, roženine ali mehkega mila). 
• Nikoli ne iztrebljajmo mrčesa do kraja, lahko pa ga ekološko omejimo, če se preveč razmnoži. 
• Sadimo avtohtone rastline, ne pa eksotov in hibridov, ki so občutljivi na bolezni in škodljivce. Domorodne rastline tudi potrebujejo manj vode, manj gnojil in manj časa. 
• Sajenje nekaterih koristnih rastlin med vrtnine je enostavna tehnika, ki uporablja popolnoma naravne metode zatiranja škodljivcev. 
• Opustimo »kozmetično« škropljenje (za lepši videz) in »koledarsko« škropljenje (proti nevarnostim, ki sploh še ne obstajajo). 
• Za božič / novo leto lahko uporabimo živo novoletno jelko, ki jo po praznikih iz lonca posadimo na vrt ali drugam v naravo. 
• Orodje si lahko izposojamo ter tako prihranimo vire, potrebne za izdelavo ter denar. Izposojanje orodja in malih vrtnih strojev pomeni pametno izkoriščanje virov in je dober zgled drugim.

Tudi v službi lahko na številne načine ravnate odgovorno do okolja. Predstavljamo vam nekaj zamisli, kako lahko svojo službo naredite okolju prijaznejšo.

Na poti v službo

Med sodelavci (zaposlenimi) opogumljajmo uporabo javnih prevoznih sredstev, vozne skupnosti in delitev avtomobilov. Ti načini so hkrati bolj zabavni in lahko pozitivno vplivajo na odnose med sodelavci.
Dogovorimo se s sodelavci, pa tudi sosedi ali znanci, ki imajo isto pot, da se peljemo skupaj, stroške pa lahko razdelimo. Na delovnem mestu lahko naredimo seznam ljudi, ki stanujejo drug blizu drugega in ga razdelimo sodelavcem; delodajalca pa prosimo, naj s privilegiji (npr. brezplačno parkirno mesto) podpre zamisel »voznih skupnosti«.

Javni promet

Za potovanje na sestanke in opravke uporabimo javna prevozna sredstva, pojdimo peš ali vzemimo kolo. Zadnja dva načina sta tudi koristna za zdravje. Zaposlenim lahko ponudimo vozovnice za javni promet namesto uporabe taksijev ali (službenih) avtomobilov.

Delitev avtomobilov

Izposoja avtomobilov za čas, ko ga nekdo drug ne potrebuje, predstavlja pomemben način za izkoriščenost avtomobilov.

Združevanje opravkov

Poskusimo združevati opravke na enem mestu, s čimer poleg goriva prihranimo tudi čas.

Vzdrževanje

Če se moramo v službo voziti z lastnim avtom, se prepričajmo, da je naš avto dobro vzdrževan in se držimo načel pametne vožnje.
Vsaj enkrat mesečno preverimo, ali so gume dovolj napihnjene, in sicer, ko so hladne. Polne gume imajo prednje okoli 2.2 bara in zadnje okoli 2 bara.

Pametna vožnja

Ne pospešujmo preveč, ne startajmo prehitro, ne zavirajmo brez potrebe, ne vozimo prehitro.
Uporabljajmo pravilno prestavo. Vožnja v nižji prestavi kot je potrebna , prekomerno porablja gorivo, kakor tudi vožnja po klancu in ovinkih v najvišji prestavi.
Za vžig porabimo manj bencina kot za prazen tek - če ocenimo, da bomo morali stati več kot 10 sekund, izključimo motor.

Premišljen nakup

Pred nakupom avtomobila premislimo o primernih lastnostih: v kolikor ga bomo uporabljali pretežno za mestno vožnjo, ne potrebujemo štirikolesnega pogona in velikega avtomobila.

V pisarni

Naj si stroji odpočijejo

Ugasnimo luči, zaslone, računalnike, fotokopirne stroje, radije na koncu dneva pa tudi vsakokrat, ko jih dlje časa ne potrebujemo.
Vključimo funkcijo “sleep” ali “tiho” tako, da se bo naprava prilagodila zmanjšanim potrebam vsakokrat, ko je ne bomo potrebovali. To lahko zmanjša porabo energije za kar 70%.
Čeprav so ohranjevalniki zaslona zabavni in raznoliki, se nanje ne zanašajmo, če želimo prihraniti energijo. V zaslonu zares ohranjajo samo fosfor.

Stanje pripravljenosti nas drago stane

Ste kdaj opazili, da na računalniku ali tiskalniku kakšna lučka ostane prižgana, četudi ste napravo ugasnili? Večina pisarniških naprav tudi, ko so ugasnjene, porablja energijo. V t. i. “stand - by mode” oz. stanju pripravljenosti naprave namreč uporabljajo skoraj toliko elektrike kot kadar delujejo. Zato se opremimo z vtičnico, ki ima stikalo, in stikalo konec delovnega dne preprosto izklopimo. Tako preprečimo nepotrebno koriščenje elektrike.

Izkoristimo dnevno svetlobo

Zmanjšajmo absolutno potrebo po energiji tako, da maksimalno izkoristimo naravno svetlobo.

Kakšen faks?

Za učinkovito izrabo energije, izberimo inkjet faks. Ti v stanju pripravljenosti porabijo manj energije – le okoli 10% energije, ki jo potrebuje laserski faks.

Bodimo sodobni

Koristimo elektronske datoteke namesto papirnih. Ne le, da je to je odličen način za prihranek časa, denarja, prostorskih potreb, po elektronskih datotekah je tudi lažje iskati, jih spreminjati in kombinirati.

Kakšen računalnik?

Prenosni računalniki porabijo le okoli 10% energije, ki jo potrebujejo namizni računalniki; porabijo manj namiznega prostora in so skoraj popolnoma tiha (nobene porabe energije za hrupen ventilator).
Večji zasloni so močnejši. 14-inčni zaslon porabi do 50% več energije od 10-inčnega.

Zavzemimo se za resnične spremembe

Vire elektrike priklopimo na “zeleno” energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije. Pri nakupu se odločimo za energetsko učinkovite naprave.
Podpirajmo okolju prijazna podjetja.
Skozi naročila in izbiro sodelovanja s podjetji lahko jasno promoviramo učinkovito uporabo energije, zmanjševanje porabe vode in zmanjševanje odpadkov.
Kadar se odločamo za prenovo ali gradnjo v pisarni, raziščimo opcije »zelene gradnje« in se zavedajmo, da so to dolgoročno pametne naložbe.

Virtualno je dobro

Bodimo prijaznejši okolju s tem, da sestanke vodimo s pomočjo telefona, videa ali interneta, kadarkoli je to mogoče.
Če že moramo leteti, načrtujmo potovanje dovolj vnaprej in združimo čim več nalog v eno potovanje.

Resnična cena fotokopij

Fotokopirni stroji porabijo več energije na enoto kot katerikoli drug del pisarniške opreme. Kopirajmo obojestransko! To zmanjšuje porabo energije, stroškov papirja in količino odpadkov. (Energija potrebna za proizvodnjo papirja več kot prevlada nad energijo, potrebno za tiskanje podobe na papirju.)

Recikliranje je vodilo!

Reciklirajmo vse, kar lahko; papir, lončke za napitke, tonerje in kartuše za tiskalnike itd. Še prej vse, kar lahko, ponovno uporabimo.

Naročnine delimo

Delimo s sodelavci naročila na tednike in strokovne revije namesto da je naročnik vsak posamezno.
Svoje ime izvzemimo iz poštnih seznamov za nenaročene in neželene publikacije.

Pametno s papirjem – in še enostavno je

Zaskrbljeni zaradi odpadkov? Zmanjševanje porabe in ponovna uporaba papirja so med najlažjimi načini za okolju bolj prijazno obnašanje in za zmanjšanje stroškov.
- E-pošto, publikacije, poročila in ostale dokumente tiskajmo le kadar tiskano verzijo nujno potrebujemo.
- Tiskajmo in fotokopirajmo obojestransko! Osnutki še posebej ne potrebujejo snežno belega papirja.
- Uporabljajmo e-pošto namesto faksa, tako da dokumente pošiljamo kot priponke.
- Odpadni papir vedno uporabimo še na prazni strani, preden ga odvržemo.
- Urejajmo dokumente na zaslonu namesto da jih tiskamo in jih ročno popravljamo na papirju.
- Faksirajmo dokumente direktno iz računalnika, brez vmesnega tiskanja. Kadar ni nujno, lahko naslovno stran izpustimo ali uporabimo samolepilni listek.
- Ves papir vedno zbirajmo ločeno.
- Kupujmo le tiste papirne izdelke, ki vsebujejo visok delež recikliranega papirja. Za proizvodnjo enega lista ne recikliranega belega papirja je potrebne bistveno več energije kot za proizvodnjo enega lista recikliranega papirja, da o sekanju dreves in uporabi zdravju škodljivih belil niti ne govorimo!

Odmor za kosilo

Tudi kosilo šteje!
Rajši kot za dostavo hrane z množico (plastičnih) odpadkov se odločimo za resnični odmor od dela in kosilo pojejmo iz pravih krožnikov. V kolikor kosilo prinesemo s seboj, uporabimo embalažo, ki je večkratno uporabljiva. Če želimo hrano iz restavracije vzeti s seboj, se izognimo zavijanju hrane v »stiroporno« embalažo; ta je nerazgradljiva in ostane odpadek za vedno.
V službi imejmo svojo stalno skodelico ali kozarec, ki je boljša alternativa vedno novim, plastičnim skodelicam in še prijetnejša za pitje. Sodelavcem predlagajmo, da storijo enako.

• V zimskih mesecih ponoči okna po možnosti zastirajmo s polkni oziroma roletami, da zmanjšamo izgube toplote. 
• Za pasivno ogrevanje s sončno toploto lahko poskrbimo že pri obstoječih hišah tako, da na južno stran postavimo steklenjak ter južno steno prebarvamo temno. 
• Pred kurilno sezono preverimo tesnjenje oken in na netesna okna prilepimo samolepilni trak za tesnjenje. 
• Da prihranimo energijo, ki bi uhajala skozi steno za radiatorji, lahko za radiator postavimo reflektor. Lahko ga kupimo ali izdelamo sami, tako da lepenko prevlečemo z aluminijevo folijo. 
• Izolirajmo vodo povsod tam, kjer je speljana skozi neogrevan prostor. 
• Pri novogradnjah se posvetimo izdelavi premišljenega načrta gradnje, ki bo upošteval teren, podnebje, lego sonca ipd. Temu nato prilagodimo razporeditev prostorov. 
• Velika dvojna okna na južni strani spuščajo v hišo zelo veliko sončne toplote. 
• 6 sprememb, s katerimi lahko zmanjšamo porabo energije v starejši hiši: izolirajmo podstrešje, vstavimo dvojne šipe, izolirajmo votle stene, zatesnimo okna in vrata, izolirajmo bojlerje in cevi, ter namestimo termostate na radiatorje.

Zbiranje pločevink za čistejše okolje!

Ali pomislite kdaj na to, kam odložiti aluminijasto pločevinko, ko jo izpraznite?

Aluminijasta pločevinka ne sodi v koš za smeti!

Potrebno jo je oddati v zabojnik za kovino, kar omogoča recikliranje pločevink in njihovo ponovno uporabo. Lahko pa naredite celo več – z ločenim zbiranjem in oddajanjem odpadnih pločevink pomagajte nekaterim organizacijam in ustanovam.

Kako? Sodelujte v ekološko-humanitarnem projektu »Podari pločevinko«! Prebrskajte po spletni strani in oddajte odpadne pločevinke na posebna zbirna mesta.

Kaj je aluminij ?

Aluminij je tretji najbolj pogosti element v Zemeljski skorji, pojavlja se v različnih kemijskih oblikah v kamninah in v zemlji, v vegetaciji, vodi in v zraku. Danes je ena najbolj pomembnih in vsestransko uporabnih kovin. Aluminij odlikuje vrsta lastnosti, ki omogočajo njegovo uporabo na številne načine.

Glavne lastnosti aluminija ?

• je lahek, ampak izjemno močen,

• ne rjavi ali se razkraja, • se lahko oblikuje,

• lahko ga barvamo, graviramo ali na njega tudi tiskamo,

• je dober prevodnik toplote in elektrike,

• lahko ga recikliramo vedno znova in zaradi tega ne izgubimo njegove kvalitete.

Kje najdemo aluminij ?

Aluminij v našem vsakdanjem življenju najdemo v:

• gradnji: stolpnice, tople grede, okenski okvirji, pohištvo, električna napeljava in razsvetljava;

• prevoznih sredstvih: vlaki, letala, avtomobili, kolesa skuterji, invalidski vozički;

• zdravstvu: sestavine v medicini in pripomočkih za osebno higieno,

• pri zaščiti: zaščitna embalaža, oblačila, odporna proti ognju;

• embalaži: embalaža za hrano in pijačo, pokrovčki na stekleničkah, hladilne torbe, termo foliji, itd.

Kako prepoznamo aluminijasto pločevinko?

Pločevinke iz aluminija ponavadi nosijo oznako AL ali ALU. Lahko pa jih testiramo s pomočjo magneta. Če je pločevinka aluminijasta, potem magnet ne prime, če je železna nosi oznako Fe in magnet prime.

Predelava in recikliranje aluminija

Recikliranje je pomemben del načina življenja, ki je skladen z načeli trajnostnega razvoja. Recikliranje namreč pomeni, da se že uporabljeni izdelki in materiali ponovno predelajo v uporabne surovine, iz katerih se lahko izdelajo novi izdelki. Na tak način prihranimo energijo in denar ter ohranjamo okolje in naravne vire za prihodnje generacije. Ali veste, da se čisti aluminij ne pojavlja v Zemeljski skorji? Potrebno ga je namreč izločiti iz rude – boksit – s pomočjo energetsko zelo intenzivnega procesa. Tudi z vidika prihranka energije je recikliranje aluminijastih pločevink pijač in napitkov zelo pomembno, saj se v procesu recikliranja pločevink porabi le 5 % energije v primerjavi s tisto, ki je potrebna za pridobivanje aluminija iz boksita. Zato le zbirajte ločeno aluminijaste pločevinke! Recikliranje aluminija prav tako pripomore k zmanjševanju količine odpadkov in s tem k manjšim pritiskom na sisteme za ravnanje z odpadki, še posebej na odlagališča odpadkov. Vse, kar je izdelano iz aluminija, se lahko neprestano reciklira, poleg aluminijastih pločevink so to: alu folija, krožniki, pekači, okenski okviri, vrtno pohištvo in strojne komponente. Vse naštete odpadne produkte je mogoče stopiti in iz njih ponovno izdelati enake produkte. Odpadne aluminijaste pločevinke je torej mogoče reciklirati za ponovno izdelavo aluminijastih pločevink. Recikliranje in predelava aluminijastih pločevink zmanjšuje količino komunalnih odpadkov. Prihrani energijo, ohrani naravne vire, zmanjšuje uporabo mestnih zemljišč in prinaša dodaten prihodek zbiralcem, podjetjem, ki reciklirajo, dobrodelnim organizacijam in lokalni občinski upravi.

Recikliranje po svetu

Nekatere evropske države so postavile minimum za obseg recikliranja aluminijastih pločevink v skladu z Evropsko direktivo o embaliranju in odpadkih. Države, ki dosegajo najvišjo stopnjo recikliranja v Evropi, so: Norveška (93%), Švica in Finska (88%). Evropsko povprečje je sicer 52 % in predstavlja 1 3% povečanje v primerjavi z letom 2004. Stopnja recikliranja aluminijastih pločevink je v nekaterih državah zelo visoka - v Braziliji in na Japonskem dosegajo celo 90-odstotno stopnjo recikliranja pločevink. Večina držav ima narodno združenje za recikliranje pločevink, ki ponuja nasvete, podporo in zbiralce povezuje s trgovskimi organizacijami. Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo aluminija, so investirala veliko sredstev v postavitev objektov za sekundarno obdelavo oziroma recikliranje aluminija. V primeru odpadnih pločevink se v procesu recikliranja uporablja plin, ki nastaja pri taljenju ostalih nanosov na pločevinki (tiskarska barva) in tako proizvaja toploto za izvajanje procesa.

raba pločevink

Danes je letno v obtoku 100 milijard aluminijastih pločevink. V Veliki Britaniji letno kroži 12 milijard pločevink. Če bi polagali pločevinke eno na drugo, bi po njih premagali razdaljo do Lune in nazaj. V ZDA družina porabi povprečno 900 pločevink letno. V Sloveniji se letno zbere približno 200 ton odpadnih pločevink, kar je po ocenah manj kot 5% vseh pločevink od pijač.

Zanimivo

• Aluminijasta pločevinka je 100-odstotno obnovljiva.

• Za izdelavo dveh pločevink je potrebno toliko energije, kot jo revnejši prebivalec Zemlje potroši v enem dnevu.

• Energija, ki jo prihranimo z recikliranjem ene pločevinke, napaja prenosni računalnik 11 ur.

• Recikliranje 1 kg aluminijastih pločevink lahko prihrani 8 kg boksita, 4 kg kemičnih sestavin in 14 kW ur električne energije.

• Današnja aluminijasta pločevinka potrebuje 40 % manj kovine kot pred 25 leti. To pomeni manj energije in manj surovega materiala za eno pločevinko.

• Pločevinke, izdelane iz aluminija, so 6-krat do 20-krat več vredne kot katerikoli drugi uporabljeni embalažni materiali.

• Industrija aluminija sodeluje tudi z avtomobilsko industrijo, ki jim omogoča, da na ustrezen način uporabijo aluminijaste dele, ki jih je mogoče sortirati in ponovno uporabiti za izdelavo enakih avto delov. Sicer pa se po večini shem le redko uporabi odpadni material za enake produkte. Običajno sledi izdelava aplikacij, ki potrebujejo manj kovinskih lastnosti.

• Leta 1865 je izšel roman Julesa Verna – Potovanje na Luno. Glavni junak Barbicane je napovedal, da bo na Luno izstrelil kroglo, ki pa ne bo iz litega železa, temveč iz aluminija. Omenjeni roman je Jules Verne napisal 20 let prej, preden je Hall izumil svoj postopek za pridobivanje aluminija (vir: www.talum.si).

• Apollo 11, prva vesoljska ladja s človeško posadko, ki je pristala na Luni 20. julija 1969, je bila skoraj v celoti narejena iz aluminija. Cena Apolla 11 pa je bila veliko višja, kot je Jules Verne ovrednotil izstreljeno kroglo v svojem romanu, čeprav je bila cena aluminija leta 1969 približno 5000 krat nižja kot leta 1865 (vir: www.talum.si).

Vir: www.podari-plocevinko.si
Podari pločevinko