VODA Lastnosti pitne vode Datum objave: petek, 22. julij 2016 Lastnosti pitne vode Pitna voda je voda, ki v naravnem ali predelanem stanju ustreza predpisanim mejnim vrednostim. Vsebuje lahko le minimalne količine onesnažil, ki so zdravju povsem neškodljiva. Ustreznost pitne vode ugotavljamo na podlagi pozitivnih lastnosti vode (okus, vonj, barva, motnost, pH, vsebnosti kisika, ionskih zvrsti, anorganskih in organskih sestavin) ter lastnosti in značilnosti čistega (vsebnosti nevarnih ali zdravju škodljivih snovi v vodi). Čista voda je brezbarvna, v debelejši plasti modrikasta tekočina brez vonja in okusa. • Voda je polarna molekula Molekula vode nastane, ko se dva atoma vodika kovalentno vežeta z enim atomom kisika. V kovalentni vezi se elektroni enakovredno porazdelijo med atomi. V vodi ta porazdelitev ni enakovredna, ker atom kisika privlači elektrone močneje kot vodik. Zaradi tega ima voda asimetrično porazdeljen naboj. Molekule z negativnim in pozitivnim nabojem so polarne molekule. Polarnost omogoča vodi, da ločuje polarne topljive molekule, in nam povedo, zakaj lahko voda raztopi toliko različnih snovi. • Voda ima visoko stopnjo kohezivnosti oziroma vezljivosti Območja s pozitivnim nabojem v eni molekuli vode pritegnejo območja z negativnim nabojem v drugih molekulah vode. Črtkasta črta označuje vodikovo vez. V vodikovi vezi si vodikov atom delita dva druga atoma. Donor je tisti atom, na katerega se vodik najmočneje veže. Prejemnik (z delnim negativnim nabojem) pa je atom, ki privlači atom vodika. Vodikove vezi so veliko šibkejše od kovalentnih. Ko pa večje število vodikovih vezi deluje enotno, ustvarijo močan prispevni učinek. Tak primer je voda. Tekoča voda ima delno določeno strukturo, v kateri se vodikove vezi neprestano tvorijo in razpadajo. • Agregatno stanje Voda se pojavlja v treh agregatnih stanjih: tekočem, trdnem in plinastem. • Gostota Voda ima največjo gostoto pri 4 stopinjah C. Ker je gostejša od ledu, led na njeni površini plava, zato voda zmrzuje od zgoraj navzdol. • Specifična toplota Specifična toplota je pri vseh drugih tekočinah, z izjemo amonijaka, višja kot pri vodi. Posledica tega je, da lahko voda ohranja toploto dlje kot večina drugih sestavin geografskega okolja in se počasi ohlaja. Temperatura vode niha manj kot temperatura kopnega zemeljskega površja. Velike vodne površine (oceani, morja, velika jezera) lahko zato pomembno preoblikujejo podnebne razmere. • Topnost Voda je zelo dobro topilo, zato vsebuje številne organske in anorganske snovi. Ta lastnost ji omogoča, da prenaša raztopljena hranila v biosferi (npr. fosfor), pa tudi številna onesnažila naravnega ali antropogenega izvora (pesticidi, umetna gnojila, težke kovine, fenoli itd.). • Trdota Predstavlja skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcijevih in magnezijevih). Najpogosteje se izraža v nemških stopinjah (°N). 1 °N predstavlja vsebnost 10 mg CaO na liter vode. • pH Predstavlja količino kislin oziroma koncentracijo vodikovih ionov v vodi. pH vode vpliva na večino kemičnih procesov v vodi. Naravna neonesnažena deževnica ima pH med 5 in 6, kisel dež okrog 4, večina jezer in vodotokov pa med 6,5 in 8,5. (mehka voda: 0- 8 °N, srednje trda 8- 15 °N , trda 15- 21 °N , zelo trda nad 21 °N) • Vonj Vonj določajo hlapne snovi, raztopljene v vodi, odvisen pa je tudi od temperature vode. • Temperatura Vode različnih izvorov imajo različno temperaturo. Za dobro pitno vodo velja, da ima temperaturo med 8 in 12 stopinj C. Temperatura vode je različna zaradi zemljepisne širine vodnega telesa, nadmorske višine, letnega časa in drugih vplivov. Temperatura vode ima ključno vlogo pri kemijskih, bioloških in fizikalnih interakcijah v vodnem telesu (npr. različna topnost kisika v vodi).