Vsako minuto je v obtoku milijon plastičnih vrečk

Danes obeležujemo mednarodni dan brez plastičnih vrečk. Ekologi brez meja vseskozi opozarjajo na problematiko pretirane uporabe plastičnih vrečk. Slovenci na leto porabimo med 130 in 150 plastičnih vrečk, ki jih običajno ne uporabljamo dlje kot 30 minut. Večina svojo pot konča med mešanimi odpadki, kjer se razkrajajo tudi do 1000 let.

Plastične vrečke so večinoma narejene iz polietilena. Polivinilastih ali PVC nakupovalnih vrečk pri nas naj ne bi bilo več; najbolj trpežne plastične vrečke pa so narejene iz polipropilena (PP).

Polietilenske vreče imajo oznako PE. Zaradi lažjega recikliranja se naj bi plastične vreče označevalo po mednarodno veljavnih kodah. Ko smo pobrskali po svojih omarah, nakupovalne vrečke večjih trgovskih verig večinoma niso bile označene s temi kodami.

 Na tržišču sta dve vrsti polietilenskih vrečk:

-      iz polietilena visoke gostote, ki ima oznako PE-HD

-      iz polietilena nizke gostote, ki ima oznako PE-LD

Glede na škodljivost med obema vrstama polietilenskih vrečk ni razlike. Polietilen visoke gostote naj bi bil načeloma bolj vzdržljiv. Uporabljajo ga za plastične steklenice za mleko, pijače in čistila. 

Iz polietilena visoke gostote so tudi brezplačne nakupovalne vrečke v Sloveniji, ki so izrazito netrpežne. V povprečju jih uporabljamo samo pol ure. V bistvu so to vrečke za enkratno uporabo -- in večstoletno onesnaževanje.

Polietilenske vreče nizke gostote so v večji meri prozorne. V gospodinjstvu se jih uporablja zlasti za shranjevanje živil in smeti. Vanj založniki zavijajo knjige in revije.

Tudi pri nas nekateri polietilenske vrečke z napisi na njih razglašajo za biološko razgradljive. To ne drži! Ponovimo: polietilen razpade na vedno manjše dele in se biološko ne razgradi!