NAKOPIČENE VEČ KOT 16.400 TON NEPREVZETE KOMUNALNE ODPADNE EMBALAŽE

Razpad sistema prevzemanja komunalne odpadne embalaže povzroča okoljska in varnostna tveganja po vsej Sloveniji

PO SLOVENSKIH KOMUNALNIH PODJETJIH KONEC JANUARJA NAKOPIČENE VEČ KOT 16.400 TON NEPREVZETE KOMUNALNE ODPADNE EMBALAŽE

Ljubljana, 20. februarja 2020 – Če se situacija na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji zaostruje že vse od leta 2009, je v letu 2020 dosegla nov vrh, saj Sloveniji grozi ekološka katastrofa nacionalnih razsežnosti. V tem trenutku je pri komunalnih podjetjih neprevzete že preko 16.400 ton komunalne odpadne embalaže, do konca leta pa bi se je po črnem scenariju lahko nabralo celo več kot 80.000 ton, kar je več kot polovica komunalne odpadne embalaže, ki jo komunalna podjetja v Sloveniji zberejo v enem letu.
Slovenija se po deležu ločeno zbranih komunalnih odpadkov uvršča med vodilne države v Evropi zahvaljujoč odgovornemu ravnanju in sodelovanju občin, komunalnih podjetij in uporabnikov. Vendar ti isti ločeno zbrani odpadki zaradi kolapsa sistema prevzemanja komunalne odpadne embalaže sedaj zastajajo na skladiščih komunalnih podjetij in povzročajo resna okoljska in varnostna tveganja.
Decembra 2019 je Upravno sodišče RS odpravilo spremembe okoljevarstvenih dovoljenj (te izdaja Agencija RS za okolje), izdanih družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki prevzemajo komunalno odpadno embalažo pri komunalnih podjetjih. Zato so te družbe s 1. 1. 2020 začele striktno upoštevati določila prvotnih okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih zavezujejo, da morajo poskrbeti samo za embalažo, ki jo dajo na trg njihovi pogodbeni zavezanci. Računsko sodišče RS ocenjuje, da delež te embalaže znaša 47 %. Posledično so DROE z januarjem 2020 prenehale prevzemati 53 % embalaže, zbrane pri komunalnih podjetjih, kar je zgolj v januarju 2020 naneslo 5.700 ton neprevzete embalaže. Obenem se številna komunalna podjetja soočajo tudi s starimi zalogami neprevzete komunalne odpadne embalaže iz let 2018 in 2019, ki niso bile prevzete po interventnem zakonu in znašajo skupno preko 10.700 ton. To je komunalna podjetja po vsej Sloveniji pahnilo v nevzdržno situacijo, saj njihova skladišča pokajo po šivih, količine pa se bodo iz meseca v mesec ob neukrepanju vlade le še povečevale.
V ljubljanskem javnem podjetju VOKA SNAGA, največjem slovenskem podjetju, ki se ukvarja z zbiranjem komunalnih odpadkov, imajo trenutno na zalogi več kot 5.000 ton mešane komunalne odpadne embalaže ter preko 1.000 ton odpadne embalaže iz stekla. »Trenutne nakopičene količine v naših skladiščih so 15-krat večje, kot bi bile, če bi sistem deloval,« je povedala Nina Sankovič, svetovalka direktorja in vodja odnosov z javnostmi v JP VOKA SNAGA. »Primorani smo iskati dodatne skladiščne zmogljivosti, zato v tem trenutku že iščemo ponudnika, ki bo zagotovil skladiščenje 750 ton embalaže, ki jo lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih.«
Če se situacija ne bo stabilizirala, se bo do konca leta na dvoriščih komunalnih podjetij, ki so marsikje locirana v mestnih središčih v neposredni bližini prebivalcev, nabralo več kot 80.000 ton komunalne odpadne embalaže. Že danes pa so se številna komunalna podjetja znašla v stiski. »Z vsemi napori zaenkrat še uspevamo na terenu zbirati in odvažati vse odpadke, vprašanje pa je, koliko časa še,« je opozoril direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič.
V teh razmerah so okoljska, varnostna in zdravstvena tveganja, kot so tveganje onesnaženja podtalnice, nastanka požarov, razmnoževanja glodavcev in žuželk ter širjenje nevzdržnega smradu, neizogibna. Zato komunalna podjetja pozivajo k ukrepanju. »Vlado pozivamo, naj nemudoma urgira, saj se je čas že praktično iztekel. Ob tem pa si nikakor ne želimo, da bodo morala stroškovno breme nastale situacije prevzeti gospodinjstva,« je poudaril Igor Viktor Bizjak iz Komunale Kranj.
Komunalna podjetja že leta zaman čakajo na sprejem ustreznih predpisov, ki bi stabilizirali sistem ravnanja z odpadno embalažo. Da ne morejo več čakati, je bil jasen Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS: »Če smo leta 2017 govorili, da je zgolj v Ljubljani embalaže za dve tivolski dvorani, jo je danes na zalogi za šest teh dvoran. Le upamo lahko, da za novo mersko enoto embalažne krize ne bomo začeli uporabljati dvorane v Stožicah.«
Zato GZS-Zbornica komunalnega gospodarstva Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlado RS poziva, da:
• se takoj sprejme intervencijske ukrepe za odstranitev vse nakopičene embalaže, vključno z zalogami iz 2018 in 2019, in zagotovi sprotni odvoz neprevzete ločeno zbrane embalaže v bodoče,
• bodo intervencijski ukrepi izvedeni tako, da ne bodo finančno bremenili komunalnih podjetij in posredno slovenskih gospodinjstev ter
• se čim prej pripravijo sistemske rešitve ravnanja z odpadki v Sloveniji, da do takega stanje nikoli več ne pride.