Ali veste, da odpadno olje sodi med nevarne odpadke?

Odpadno jedilno olje je odpadek, za katerega praviloma ne pomislimo, da bi lahko bil škodljiv za naravo. Prav zaradi tega ga številna gospodinjstva najpogosteje nepravilno odlagajo, in sicer tako, da ga preko kuhinjskega lijaka ali straniščne školjke zavržejo v javni kanalizacijski sistem. S tem ne tvegajo samo tega, da bi v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce ali tvegali njegovo zamašitev, temveč lahko povzročijo onesnaženje površinskih voda in podtalnice. Po strokovnih ocenah lahko 1 liter odpadnega olja onesnaži kar 1.000 litrov vode. To pa je količina vode, ki jo povprečen odrasel Evropejec porabi v 5 dneh. Jedilno olje namreč na površju vode tvori tanko nepropustno plast, ki onemogoča izmenjavanje kisika v vodo in iz nje. Prav zaradi tega dejstva pa močno škoduje vodni favni in flori ter ga je zato prepovedano zlivati v odtoke ali kanalizacijo ter odlagati v zabojnike za zbiranje odpadkov. Medtem ko veljavna zakonodajo relativno dobro ureja ravnanje z odpadnim jedilnim olje, ki nastaja z izvajanjem gostinske dejavnosti, pa le-ta do fizičnih oseb oz. gospodinjstev ni tako »stroga«.
Odpadno jedilno olje moramo skladiščiti v plastenkah oz. katerokoli drugi primerni embalaži ter ga, ko se nabere zadostna količina, odpeljemo v najbližji zbirni center za ločeno zbrane odpadke, kjer ga lahko brezplačno oddamo.
Zbiralci odpadnih olj in masti, po podatkih Agencije RS za okolje, praktično vso zbrano odpadno jedilno olje izvozijo v tujino. Praviloma ga prodajo rafinerijam v sosednji Avstriji in Nemčiji, ki iz odpadnega olja proizvajajo biodizel.
Lahko pa je iz izbranega, očiščenega in obdelanega odpadnega jedilnega olja izdelovali rastlinske sveče.