Televizijski ekrani in monitorji

Skoraj vsako gospodinjstvo ima vsaj eno televizijo in en računalniški monitor. Če pomnožimo z vsemi gospodinjstvi v Evropi, ZDA in drugih razvitih državah, si ne znamo predstavljati končnega števila. Še bolj pomembno je dejstvo, da skoraj vsakih nekaj let zamenjamo star ekran za modernejšega.

Zavedati se moramo, da prav te elektronske naprave predstavljajo zelo veliko nevarnost našemu zdravju. Računalniški monitorji namreč vsebujejo okoli 1000 g nevarnega svinca, medtem ko televizijski sprejemniki celo 5000 g. Svinec lahko povzroči škodo na centralnem in perifernem živčnem sistemu, krvnem sistemu in ledvicah.

Kaj še lahko storimo

• star, vendar delujoč TV sprejemnik podarimo. To lahko storimo z oglasom na spletnih daritvenih portalih, brezplačnim oglasom v časopisu ali pa ga podarimo humanitarnim organizacijam;

• ob nakupu novega, lahko star TV sprejemnik in monitor pripeljemo s seboj ter ga prepustimo trgovcu, ki bo poskrbel za nadaljnjo obravnavo.

Kako recikliramo televizije in monitorje

Zaradi materialov, ki jih vsebujejo televizije in  monitorji (svinec, kadmij, živo srebro), le ti spadajo med nevarne odpadke. Zato njihov dom ob koncu življenjske dobe ni komunalna deponija ali gozdna jasa v bližini, temveč obrat za recikliranje OEEO.

Naprave se ročno razstavijo in odstranijo vse kovine, plastika, kabli in ostali materiali. Steklo v tej fazi še ni primerno za recikliranje, ker vsebuje nevarne snovi. Te snovi se s posebnimi postopki ločijo, steklo se nato reciklira ter ponovno uporabi.

Za primerjavo:

Za pridobitev enega kilograma stekla iz odpadnega stekla porabimo 268 J, za pridobitev 1 kg stekla iz rude pa 399 J, kar pomeni, da z recikliranjem stekla porabimo več kot 30 % manj energije.